{"CACHEDAT":"2026-05-13 09:07:27","TRANSLATEDAT":"2026-05-13 09:07:27","SOURCESIGNATURE":"53428cc23b376d8f574cef0388328c0f57172ba3d9383bffe6893418a8bce27a","SLUG":"click-be-wise-think-twice-Nu0x9T83SQ","MARKDOWN":"# **Arguments**\n\nStatements or reasons put forward to support or oppose a specific claim or position.\n\n## **Components of an Argument**\n\n* **Claim:** The main point or assertion being made.\n* **Evidence:** The supporting data or information.\n* **Reasoning:** The logical connection between the evidence and the claim.\n* **Backing:** Additional support for the warrant.\n* **Qualifier:** Statements that limit the strength of the claim.\n* **Rebuttal:** Counter-arguments or evidence that challenge the claim.\n\n# Deceptive Tactics\n\nDeceptive tactics in media and information manipulation are diverse and constantly evolving. And while all disinformation is deception, not all deception is disinformation. Deception is a broader category that includes any act intended to mislead, show the false and hide the truth. Examples of deceptive tactics are:  \n\n* **Lying:** Lying involves making up information or altering genuine information to deceive. This includes manipulating texts, quotes, photos, audios or videos deliberately to change their meaning or context, while still appearing authentic.\n* **Omission:** Omission involves deliberately withholding crucial information that could significantly alter the understanding or perception of a story or an information. Omissions is hard to recognise but is deceptive, as what is left unsaid can be as impactful as what is explicitly stated.\n* **Fabrication:** Some actors create entirely false content designed to mislead and cause harm. This can range from fake news articles, elaborate hoaxes to deepfakes. Generative AI-Tools can be easily misused to fabricate any kind of highly convincing content (images, audios, videos) to deceive.\n* **Misrepresentation:** Misrepresentation involves different deceptive tactics like making false connection, for example when headlines, visuals, or captions don't accurately represent the actual content. When genuine content is shared with false contextual information, for example an image taken out of context, it is done to deceive through framing the narrative in a particular way. Also, fake social media profiles or websites that impersonate genuine sources to appear credible is a deceptive techniques that is often used in media and information.  \n\nTo identify deceptive tactics common verification strategies should be used, especially evaluating whether the author might have a motive, such as financial benefit, political gain, or fame, that could affect the objectivity of the information; Considering who benefits from the information being believed or spread; Checking if the information presents multiple viewpoints or if it seems one-sided.  \n\n### ☑ Purpose Behind Information\n\n\n:::success\n- [ ] Inform – Provide facts, data, or explanations (e.g. news reports, documentaries)\n- [ ] Persuade – Influence opinions or actions (e.g. opinion articles, political ads)\n- [ ] Entertain – Amuse or engage the audience (e.g. movies, memes, comedy shows)\n- [ ] Sell something – Promote a product or service (e.g. ads, sponsored posts)\n- [ ] Educate – Teach or build knowledge/skills (e.g. textbooks, tutorials)\n- [ ] Inspire – Motivate or uplift (e.g. speeches, inspirational videos)\n- [ ] Manipulate – Mislead for personal, political, or financial gain (e.g. propaganda, disinformation)\n- [ ] Raise awareness – Highlight social, health, or environmental issues (e.g. campaigns, PSAs)\n- [ ] Document – Record events or information for future reference (e.g. archives, legal records)\n\n:::\n\n# **Evidence**\n\nFacts, data, or information that provide support for a claim or argument.\n\n## **Types of Evidence**\n\n* **Empirical Evidence:** Data and observations from experiments or real-world studies.\n* **Statistical Evidence:** Numerical data that illustrate trends, correlations, or patterns.\n* **Testimonial Evidence:** Statements or endorsements from experts or witnesses.\n* **Anecdotal Evidence:** Personal stories or examples that illustrate a point.\n* **Documentary Evidence:** Written records, documents, or publications.\n\n# Evidence-Based Arguments\n\nAn evidence-based argument is a claim or position supported by objective evidence such as data, research findings, or reliable observations. This approach ensures that arguments are logical and persuasive, relying on factual support rather than emotion or anecdote. It involves presenting a clear thesis and systematically connecting it to the evidence.\n\n### ☑ Verbal Cues that Indicate Arguments and Evidence or Examples\n\n\n:::success\nWhen assessing information critically, it is essential to identify evidence and well-established arguments. Here are some tips to help you in this process:\n\n- [ ] Identify if a piece of information refers to the primary source of data (the original scientific publication or the original dataset).\n- [ ] Check if a piece of information presents potential benefits and harms in the same way by not overestimating nor underestimating any of them. (E.g. \"This data indicates that it can be used to \\[potential benefit\\]. However, it also has the limitation of \\[potential negative aspect\\]\").\n- [ ] Pay attention to the adjectives used to describe the findings. They can be showing a subjective ways of presenting data and information. (E.g. \"This ==amazing== finding will be used for disease prevention\").\n- [ ] Review if a piece of information is opened to uncertainty and considers several possible outcomes. Avoid absolute statements. (E.g. *\"The new treatment __==will cure cancer==__\"*).\n- [ ] Check if the piece of information recognises that some aspects of the issue are unknown as socio-scientific issues are complex and with several potential solutions. (E.g. *\"Although some advances were made, there are details of its mechanism of action that __==are still unknown==__*\").\n- [ ] Analyze the consistency of the message.\n\n:::\n\n\n:::info\n* Vrij, A., Fisher, R. P., and Leal, S. (2022). How researchers can make verbal lie detection more attractive for practitioners. *Psychiatry, Psychology and Law, 30*(3), 383-396. [https://doi.org/10.1080/13218719.2022.2035842 ](https://doi.org/10.1080/13218719.2022.2035842)\n\n\n* Watson, C. (2022). Many researchers say they'll share data — but don't. *Nature, 606*, 583. *https://doi.org/10.1038/d41586-022-01692-1* \n* World Health Organization (WHO). (2020). Communicating and Managing Uncertainty in the COVID-19 Pandemic: A quick guide. \n\n:::\n\n\n## \n\n### ☑ Context of Information\n\n\n:::success\n- [ ] Identify the source / the author.\n- [ ] Identify why it was created.\n- [ ] Identify where it was created.\n\n\n- [ ] Identify local issues or perspectives that might shape the information.\n- [ ] Identify when it was created.\n- [ ] Identify underlying assumptions that might shape the information.\n- [ ] Identify for whom it was created.\n\n:::\n\n\n# Information \n\n### ☑ Identify Quality of Information\n\n\n:::success\nA criteria-based checklist to compare information from different sources is a structured approach to assess the quality, reliability, and relevance of the information from different sources. Journalists and fact-checkers use specific criteria to compare and evaluate the quality of information from different sources:\n\n\n**Criteria to assess the quality of information**\n\n* **Timeliness:** Identify the publication dates and if the information is current. \n* **Accuracy:** Check if the information is factually correct.\n* **Completeness:** Check if the information answers all 5W1H questions: What? Who? Where? When? Why? How? (distinguish superficial from in-depth information)\n* **Objectivity:** Identify who is quoted. Check if the information is balanced.\n* **Transparency:** Check if sources, methods, or data are clearly cited?\n\n:::\n\n\n# Logical Fallacies\n\n### ☑ Logical Fallacies\n\n\n:::success\n- [ ] Check for hasty generalisations - Conclusion from too little evidence.\n- [ ] Check for false dilemmas - Limiting options to two when more exist.\n- [ ] Check for straw man arguments - Misrepresenting a position to refute it easily.\n- [ ] Check for appeals to ignorance - Claiming truth due to lack of disproof.\n- [ ] Check for appeals to authority - Assuming truth based on authority alone.\n- [ ] Check for red herrings - Distracting from the main issue.\n- [ ] Check for false causes - Confusing correlation with causation.\n- [ ] Check for ad hominem - Attacking the person, not the argument. \n- [ ] Check for ad populum - Arguing truth from popularity.\n- [ ] Check for slippery slopes - Asserting one step leads to extremes.\n- [ ] Check for circular reasoning - Using the conclusion as a premise.\n\n:::\n\n\n:::info\n* De Waele, A., Claeys, A. S., and Opgenhaffen M. (2020). Preparing to face the media in times of crisis: training spokesperson' verbal and nonverbal cues. *Public Relations Review, 46*(2), 101871. [https://doi.org/10.1016/j.pubrev.2019.101871 ](https://doi.org/10.1016/j.pubrev.2019.101871 \"Persistent link using digital object identifier\")\n* Lu, F., and Sun, Y. (2022). COVID-19 vaccine hesitancy: The effects of combining direct and indirect online opinion cues on psychological reactance to health campaigns. *Computers in Human Behavior, 127*, 107057. [https://doi.org/10.1016/j.chb.2021.107057 ](https://doi.org/10.1016/j.chb.2021.107057 \"Persistent link using digital object identifier\")\n* Van der Bles, A. M., Van der Linden, S., Freeman, A. L. J., Mitchell. J., Galvao, A. B., Zaval, L., and Spiegelhalter, D. J. (2019). Communicating uncertainty about facts, numbers and science. *Royal Society Open Science, 6*, 181870__.__ [http://doi.org/10.1098/rsos.181870 ](http://doi.org/10.1098/rsos.181870)\n\n:::\n\n# Reverse Image Search\n\nA reverse image search is a technique that allows you to search and find information - about an image or/and its content - using an image instead of text. This technique can help you find a high-resolution version of an image, find similar images, or identify the original source of an image.\n\nAn online image finder is an incredibly useful tool for verifying content, finding higher resolution versions, or identifying the origin of an image. \n\n\n:::info\n* *Reverse image search - find similar images online* (no date) *DNS Checker*. Available at: https://dnschecker.org/reverse-image-search.php (Accessed: 5 December 2024) \n\n:::\n\n## Examples\n\n* \n* \n* \n* \n* [https://lenso.ai/](https://lenso.ai/el)\n* \n* \n\n# Manipulation\n\n# **Messenger's Motives to Distort Information**\n\nTypical reasons why messengers might distort the messages of authors include: \n\n* Personal Bias: A messenger may alter the content to align with their own beliefs, values, or interests, influencing how the message is conveyed to support a specific viewpoint or narrative.\n* Misinterpretation: A messenger might misunderstand or misinterpret the original message.\n* Sensationalism: A messenger may exaggerate or distort the information to make it more dramatic or appealing to their audience.\n* Simplification: A messenger might simplify or alter the original content to make it more accessible or understandable to their audience.\n* Intentional Manipulation: In some cases, messengers might deliberately modify the information for purposes of manipulation, to deceive or persuade the audience to adopt a particular view or take a specific action.\n\n### ☑ Evaluate Messenger's Possible Motives\n\n\n:::success\nTo evaluate whether a messenger has delivered information correctly or distorted it, the following aspects can be assessed:\n\n**Transparency & Consistency with Original Source:** \n\n- [ ] Does the messenger provide clear references to the original source?\n- [ ] Does the messenger's message align with the original content or author's intentions?\n\n\n- [ ] Are there significant discrepancies between what the messenger says and what the author communicated?\n\n**Motivation, Bias & Reputation:**\n\n- [ ] Does the messenger have any personal, financial, or ideological interests that might influence how they present the information? \n- [ ] Is the messenger known for a particular viewpoint or affiliation that could color their interpretation of the information? \n\n\n- [ ] What is the messenger's track record in delivering accurate, trustworthy information?\n\n**Objectivity or Use of Emotional Appeal:** \n\n- [ ] Does the messenger present the information clearly and objectively, or do they inject personal opinions or emotional language that could skew the message?\n\n:::\n\n\n:::info\n* Hallam, S. (no date) *Research guides: fact from fiction: author credibility*. Available at: https://libguides.whitworth.edu/factfromfiction/authorcredibility (Accessed: 5 December 2024).\n\n\n* Port, G. (no date) *All saints' college libguides: research & referencing: source evaluation*. Available at: https://libguides.allsaints.wa.edu.au/c.php?g=929914&p=6721908 (Accessed: 5 December 2024).\n\n:::\n\n# Verbal Cues that Indicate Opinions or Uncertainty\n\nDifferentiating between evidence and opinion is a fundamental step when assessing information critically. \n\n## Tips to Help You to Identify Opinion:\n\n\n:::tip\nIdentify the language associated with personal beliefs. (E.g. *\"I believe\"*, *\"I think\"*, *\"Personally\"*, etc.)\n\n:::\n\n\n:::tip\nIdentify the expressions associated with personal interpretation of data, especially when the source has no expertise in the field. (E.g. *\"From this it can be deducted that….\", \"\"* ).\n\n:::\n\n\n:::tip\nPay attention to the underlying beliefs, emotions and/or political/economic/societal orientation that can be affecting the way information is communicated.\n\n:::\n\n\n:::tip\nPay attention to the tone with which the information is communicated. (E.g. when the tone sounds urgent, the feeling of urgency is increased in the receptor of that information).\n\n:::\n\n\n:::tip\nIdentify if uncertainty is clearly communicated. (E.g. \"*Our data show that 50 out of 1000 participants have \\[X\\] characteristic*\"; \"If we continue this path, this future climatological scenario is unlikely to become a reality\").\n\n:::\n\n\n:::tip\nBe aware of the indirect ways of expressing opinion. (E.g. Reacting to a post or to a comment on a post; Sharing a post.)\n\n:::","HTML":"

Argumenti

\n

Izjave ali razlogi, navedeni v podporo ali proti določeni trditvi ali stališču.

\n

Sestavni deli argumenta

\n
    \n
  • Trditev: Glavna točka ali trditev, ki se navaja.
    • \n
  • Dokazi: Podporni podatki ali informacije.
    • \n
  • Razlogovanje: Logična povezava med dokazi in trditvijo.
    • \n
  • Podpora: Dodatna podpora za utemeljitev.
    • \n
  • Omejitev: Izjave, ki omejujejo moč trditve.
    • \n
  • Oprostitveni argument: Nasprotni argumenti ali dokazi, ki izpodbijajo trditev.
    • \n
\n

Zavajajoče taktike

\n

Zavajajoče taktike v medijih in manipulaciji z informacijami so raznolike in se nenehno razvijajo. In čeprav je vsaka dezinformacija zavajanje, ni vsako zavajanje dezinformacija. Zavajanje je širša kategorija, ki vključuje vsako dejanje, namenjeno zavajanju, prikazovanju laži in skrivanju resnice. Primeri zavajajočih taktik so:  

\n
    \n
  • Laž: Laž vključuje izmišljanje informacij ali spreminjanje resničnih informacij z namenom zavajanja. To vključuje namerno manipulacijo besedil, citatov, fotografij, avdio posnetkov ali videoposnetkov, da se spremeni njihov pomen ali kontekst, pri čemer pa še vedno delujejo verodostojno.
    • \n
  • Izpuščanje: Izpuščanje vključuje namerno zadrževanje ključnih informacij, ki bi lahko bistveno spremenile razumevanje ali dojemanje zgodbe ali informacije. Izpuščanja je težko prepoznati, vendar so zavajajoča, saj je tisto, kar ostane neizrečeno, lahko enako vplivno kot tisto, kar je izrecno navedeno.
    • \n
  • Izmišljanje: Nekateri akterji ustvarjajo popolnoma lažne vsebine, namenjene zavajanju in povzročanju škode. To lahko sega od lažnih novic, izpopolnjenih potegavščin do deepfakes. Generativna orodja AI se lahko zlahka zlorabijo za izmišljanje kakršnih koli zelo prepričljivih vsebin (slike, avdio posnetki, videi) za zavajanje.
    • \n
  • Napačna predstavitev: Napačna predstavitev vključuje različne zavajajoče taktike, kot je ustvarjanje lažnih povezav, na primer ko naslovi, vizualni elementi ali napisi ne predstavljajo natančno dejanske vsebine. Ko se pristna vsebina deli z lažnimi kontekstualnimi informacijami, na primer s sliko, vzeto iz konteksta, se to stori z namenom zavajanja s posebnim okvirjanjem pripovedi. Tudi lažni profili na družbenih omrežjih ali spletne strani, ki se izdajajo za pristne vire, da bi delovali verodostojno, so zavajajoče tehnike, ki se pogosto uporabljajo v medijih in informacijah.  
    • \n
\n

Za prepoznavanje zavajajočih taktik je treba uporabiti običajne strategije preverjanja, zlasti oceniti, ali ima avtor morda motiv, kot so finančna korist, politični dobiček ali slava, ki bi lahko vplival na objektivnost informacij; upoštevati, komu koristi, da se informacijam verjame ali da se širijo; preveriti, ali informacije predstavljajo več vidikov ali se zdijo enostranske. 

\n

☑ Namen informacij

\n
\n
\n\n
    \n
  • Obveščanje – zagotavljanje dejstev, podatkov ali pojasnil (npr. poročila, dokumentarni filmi)
    • \n
  • Prepričevanje – vplivanje na mnenja ali dejanja (npr. mnenjski članki, politični oglasi)
    • \n
  • Zabavati – zabavati ali pritegniti občinstvo (npr. filmi, memi, komedijske oddaje)
    • \n
  • Prodaja – Promocija izdelka ali storitve (npr. oglasi, sponzorirani prispevki)
    • \n
  • Izobraževanje – poučevanje ali pridobivanje znanja/spretnosti (npr. učbeniki, vodiči)
    • \n
  • Navdih – Motivirajte ali spodbujajte (npr. govori, navdihujoči videi)
    • \n
  • Manipulirati – zavajati za osebno, politično ali finančno korist (npr. propaganda, dezinformacije)
    • \n
  • Ozaveščanje – Izpostavljanje socialnih, zdravstvenih ali okoljskih vprašanj (npr. kampanje, javna obvestila)
    • \n
  • Dokumentirati – beležiti dogodke ali informacije za prihodnjo uporabo (npr. arhivi, pravni zapisi)
    • \n
\n
\n
\n

Dokazi

\n

Dejstva, podatki ali informacije, ki podpirajo trditev ali argument.

\n

Vrste dokazov

\n
    \n
  • Empirični dokazi: Podatki in opazovanja iz poskusov ali študij v realnem svetu.
    • \n
  • Statistični dokazi: Številčni podatki, ki prikazujejo trende, korelacije ali vzorce.
    • \n
  • Izjave: Izjave ali potrditve strokovnjakov ali prič.
    • \n
  • Anekdotični dokazi: Osebne zgodbe ali primeri, ki ponazarjajo določeno točko.
    • \n
  • Dokumentarni dokazi: pisni zapisi, dokumenti ali publikacije.
    • \n
\n

Argumenti, temelječi na dokazih

\n

Argument, ki temelji na dokazih, je trditev ali stališče, ki ga podpirajo objektivni dokazi, kot so podatki, ugotovitve raziskav ali zanesljiva opazovanja. Ta pristop zagotavlja, da so argumenti logični in prepričljivi ter da se opirajo na dejstva in ne na čustva ali anekdote. Vključuje predstavitev jasne teze in njeno sistematično povezovanje z dokazi.

\n

☑ Verbalni namigi, ki nakazujejo argumente in dokaze ali primere

\n
\n
\n\n

Pri kritičnem ocenjevanju informacij je bistveno, da prepoznate dokaze in dobro utemeljene argumente. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč pri tem procesu:

\n
    \n
  • Ugotovite, ali se informacija nanaša na primarni vir podatkov (izvirno znanstveno publikacijo ali izvirni niz podatkov).
    • \n
  • Preverite, ali informacija na enak način predstavlja potencialne koristi in škodo, tako da nobene od njih ne precenjuje ali podcenjuje. (Npr. »Ti podatki kažejo, da se lahko uporabijo za [potencialno korist]. Vendar pa imajo tudi omejitev [potencialni negativni vidik]«).
    • \n
  • Bodite pozorni na pridevnike, ki se uporabljajo za opis ugotovitev. Ti lahko kažejo na subjektiven način predstavitve podatkov in informacij. (Npr. »Ta neverjetna ugotovitev se bo uporabila za preprečevanje bolezni«).
    • \n
  • Preverite, ali je informacija odprta za negotovost in upošteva več možnih izidov. Izogibajte se absolutnim izjavam. (Npr. »Novo zdravljenje bo pozdravilo raka«).
    • \n
  • Preverite, ali informacija priznava, da so nekateri vidiki vprašanja neznani, saj so družboslovna vprašanja zapletena in imajo več možnih rešitev. (Npr. »Čeprav je bil dosežen določen napredek, so nekateri podrobnosti njegovega delovanja še vedno neznani«).
    • \n
  • Analizirajte doslednost sporočila.
    • \n
\n
\n
\n
\n
\n\n
    \n
  • Vrij, A., Fisher, R. P., in Leal, S. (2022). Kako lahko raziskovalci naredijo verbalno odkrivanje laži privlačnejše za strokovnjake. Psihiatrija, psihologija in pravo, 30(3), 383–396. https://doi.org/10.1080/13218719.2022.2035842
    • \n
  • Watson, C. (2022). Mnogi raziskovalci pravijo, da bodo delili podatke – a tega ne storijo. Nature, 606, 583. https://doi.org/10.1038/d41586-022-01692-1
    • \n
  • Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). (2020). Komuniciranje in obvladovanje negotovosti v pandemiji COVID-19: Kratki vodnik. {"id":"eb329bc0-3775-45b7-9092-6a24e3f65fe3"}
    • \n
\n
\n
\n

☑ Kontekst informacij

\n
\n
\n\n
    \n
  • Ugotovite vir/avtorja.
    • \n
  • Ugotovite, zakaj je bila ustvarjena.
    • \n
  • Ugotovite, kje je bila ustvarjena.
    • \n
  • Ugotovite lokalne težave ali perspektive, ki bi lahko vplivale na informacije.
    • \n
  • Ugotovite, kdaj so bile informacije ustvarjene.
    • \n
  • Ugotovite temeljne predpostavke, ki bi lahko vplivale na vsebino informacij.
    • \n
  • Ugotovite, za koga je bil ustvarjen.
    • \n
\n
\n
\n

Informacije

\n

☑ Prepoznajte kakovost informacij

\n
\n
\n\n

Seznam meril za primerjavo informacij iz različnih virov je strukturiran pristop k ocenjevanju kakovosti, zanesljivosti in relevantnosti informacij iz različnih virov. Novinarji in preveritelji dejstev uporabljajo posebna merila za primerjavo in ocenjevanje kakovosti informacij iz različnih virov: Merila za ocenjevanje kakovosti informacij

\n
    \n
  • Aktualnost: Ugotovite datume objave in ali so informacije aktualne.
    • \n
  • Točnost: Preverite, ali so informacije dejansko pravilne.
    • \n
  • Popolnost: Preverite, ali informacije odgovarjajo na vsa vprašanja 5W1H: Kaj? Kdo? Kje? Kdaj? Zakaj? Kako? (razlikujte med površinskimi in poglobljenimi informacijami)
    • \n
  • Objektivnost: Ugotovite, kdo je citiran. Preverite, ali so informacije uravnotežene.
    • \n
  • Preglednost: Preverite, ali so viri, metode ali podatki jasno navedeni?
    • \n
\n
\n
\n

Logične zmote

\n

☑ Logične zmote

\n
\n
\n\n
    \n
  • Preverite, ali gre za prenagla posploševanja – sklepe na podlagi premalo dokazov.
    • \n
  • Preverite, ali obstajajo lažne dileme – omejevanje možnosti na dve, čeprav jih je več.
    • \n
  • Preverite, ali so v besedilu navedeni argumenti »slamnati mož« – napačno predstavljanje stališča, da bi ga lažje ovrgli.
    • \n
  • Preverite, ali gre za sklicevanje na nevednost – trditev, da je nekaj res, ker ni dokazov za nasprotno.
    • \n
  • Preverite, ali gre za sklicevanje na avtoriteto – trditev, da je nekaj resnično zgolj na podlagi avtoritete.
    • \n
  • Preverite, ali gre za zavajanje – odvračanje pozornosti od glavnega vprašanja.
    • \n
  • Preverite, ali gre za lažne vzroke – zamenjavo korelacije z vzročnostjo.
    • \n
  • Preverite, ali gre za ad hominem – napad na osebo, ne na argument.
    • \n
  • Preverite, ali gre za ad populum – trditev resnice na podlagi priljubljenosti.
    • \n
  • Preverite, ali gre za »spolzkih pobočij« – trditev, da en korak vodi v skrajnosti.
    • \n
  • Preverite, ali gre za krožno sklepanje – uporaba zaključka kot predpostavke.
    • \n
\n
\n
\n
\n
\n\n
    \n
  • De Waele, A., Claeys, A. S., in Opgenhaffen M. (2020). Priprava na soočenje z mediji v kriznih časih: usposabljanje govorcev za verbalne in neverbalne signale. Public Relations Review, 46(2), 101871. https://doi.org/10.1016/j.pubrev.2019.101871
    • \n
  • Lu, F. in Sun, Y. (2022). Odklon od cepljenja proti COVID-19: učinki kombinacije neposrednih in posrednih spletnih mnenjskih signalov na psihološko reakcijo na zdravstvene kampanje. Computers in Human Behavior, 127, 107057. https://doi.org/10.1016/j.chb.2021.107057
    • \n
  • Van der Bles, A. M., Van der Linden, S., Freeman, A. L. J., Mitchell. J., Galvao, A. B., Zaval, L., in Spiegelhalter, D. J. (2019). Komuniciranje negotovosti glede dejstev, številk in znanosti. Royal Society Open Science, 6, 181870. http://doi.org/10.1098/rsos.181870
    • \n
\n
\n
\n

Iskanje po sliki

\n

Iskanje po sliki je tehnika, ki vam omogoča iskanje in najdenje informacij – o sliki in/ali njeni vsebini – z uporabo slike namesto besedila. Ta tehnika vam lahko pomaga najti sliko v visoki ločljivosti, podobne slike ali ugotoviti izvor slike.

\n

Spletni iskalnik slik je izjemno uporabno orodje za preverjanje vsebine, iskanje različic z višjo ločljivostjo ali ugotavljanje izvora slike.

\n
\n
\n\n
    \n
  • Obratno iskanje slik – poiščite podobne slike na spletu (brez datuma) DNS Checker. Na voljo na: https://dnschecker.org/reverse-image-search.php (Dostop: 5. december 2024)
    • \n
\n
\n
\n

Primeri

\n\n

Manipulacija

\n

Motivi pošiljateljev za izkrivljanje informacij

\n

Tipični razlogi, zakaj bi pošiljatelji lahko izkrivljali sporočila avtorjev, vključujejo:

\n
    \n
  • Osebna pristranskost: Posrednik lahko spremeni vsebino, da se prilagodi svojim prepričanjem, vrednotam ali interesom, s čimer vpliva na to, kako se sporočilo posreduje, da bi podprl določeno stališče ali pripoved.
    • \n
  • Napačna interpretacija: Posrednik lahko napačno razume ali napačno interpretira izvirno sporočilo.
    • \n
  • Senzacionalizem: Posrednik lahko pretirava ali izkrivlja informacije, da bi jih naredil bolj dramatične ali privlačne za svojo publiko.
    • \n
  • Poenostavitev: Posrednik lahko poenostavi ali spremeni izvirno vsebino, da bi bila dostopnejša ali razumljivejša za njegovo občinstvo.
    • \n
  • Namerna manipulacija: V nekaterih primerih lahko posredniki namerno spremenijo informacije z namenom manipulacije, da bi zavedli ali prepričali občinstvo, naj sprejme določeno stališče ali izvede določeno dejanje.
    • \n
\n

☑ Ocenite možne motive posrednika

\n
\n
\n\n

Da bi ocenili, ali je posrednik informacije posredoval pravilno ali jih izkrivil, lahko ocenimo naslednje vidike: Preglednost in skladnost z izvirnim virom:

\n
    \n
  • Ali posrednik navaja jasne sklice na izvirni vir?
    • \n
  • Ali je sporočilo posrednika v skladu z izvirno vsebino ali namerami avtorja?
    • \n
  • Ali obstajajo pomembna neskladja med tem, kar pravi posrednik, in tem, kar je sporočil avtor?
    • \n

    Motivacija, pristranskost in ugled:

    \n
  • Ali ima posrednik kakršne koli osebne, finančne ali ideološke interese, ki bi lahko vplivali na to, kako predstavlja informacije?
    • \n
  • Ali je posrednik znan po določenem stališču ali pripadnosti, ki bi lahko vplivala na njegovo interpretacijo informacij?
    • \n
  • Kakšna je dosedanja zgodovina posrednika pri posredovanju točnih in zanesljivih informacij?
    • \n

    Objektivnost ali uporaba čustvenega nagovarjanja:

    \n
  • Ali posrednik informacije predstavlja jasno in objektivno ali vključuje osebna mnenja ali čustven jezik, ki bi lahko izkrivili sporočilo?
    • \n
\n
\n
\n
\n
\n\n
    \n
  • Hallam, S. (brez datuma) Raziskovalni vodniki: dejstva in fikcija: verodostojnost avtorja. Na voljo na: https://libguides.whitworth.edu/factfromfiction/authorcredibility (Dostop: 5. december 2024).
    • \n
  • Port, G. (brez datuma) All Saints' College Libguides: raziskovanje in navajanje virov: ocenjevanje virov. Na voljo na: https://libguides.allsaints.wa.edu.au/c.php?g=929914&p=6721908 (Dostop: 5. december 2024).
    • \n
\n
\n
\n

Verbalni namigi, ki nakazujejo mnenja ali negotovost

\n

Razlikovanje med dokazi in mnenji je temeljni korak pri kritičnem ocenjevanju informacij.

\n

Nasveti, ki vam pomagajo prepoznati mnenje:

\n
\n
\n\n

Prepoznajte jezik, povezan z osebnimi prepričanji. (Npr. »Verjamem«, »Mislim«, »Osebno« itd.)

\n
\n
\n
\n
\n\n

Prepoznajte izraze, povezane z osebno interpretacijo podatkov, zlasti kadar vir nima strokovnega znanja na tem področju. (Npr. »Iz tega lahko sklepamo, da…«, »«).

\n
\n
\n
\n
\n\n

Bodite pozorni na temeljna prepričanja, čustva in/ali politično/gospodarsko/družbeno usmerjenost, ki lahko vplivajo na način posredovanja informacij.

\n
\n
\n
\n
\n\n

Bodite pozorni na ton, s katerim se informacije posredujejo. (Npr. kadar ton zveni nujno, se občutek nujnosti pri prejemniku teh informacij poveča).

\n
\n
\n
\n
\n\n

Ugotovite, ali je negotovost jasno sporočena. (Npr. »Naši podatki kažejo, da ima 50 od 1000 udeležencev značilnost [X]«; »Če bomo nadaljevali po tej poti, je malo verjetno, da se bo ta prihodnji klimatološki scenarij uresničil«).

\n
\n
\n
\n
\n\n

Bodite pozorni na posredne načine izražanja mnenja. (Npr. odziv na objavo ali komentar na objavo; deljenje objave.)

\n
\n
","UPDATEDAT":"2026-05-11T20:47:29.450Z","LANG":"sl","ID":"eb329bc0-3775-45b7-9092-6a24e3f65fe3","TITLE":"Klikni / Bodite razumni in dobro premislite","SOURCELANG":"en"}